Danes je pristopil do mene nekdo, ki se ne strinja z delitvijo denarja za šport v občini Cerkno. Sicer ni povsem glasno povedal, je pa dal vedeti, da mu nekaj v zvezi z OK Azimut ni prav. Le kaj naj bi to bilo? Jaz bi rekel, da pomanjkanje vedenja o tem, koliko orientacisti delamo in ob zelo detajlnem vedenju o tem, koliko dela on sam. Očitno vsak organizator misli, da njegova tekma zahteva ogromno dela, ostali pa "samo" nekaj malega naredijo ...
Orientacija je tihi šport. Stvari delamo zase, za svoj užitek, tudi sicer naša tekmovanja niso opremljena z vsemi promocijsko-atraktivnimi stvarmi. Potrudimo se za tehnično odličnost in za to, da imajo naši člani kaj od tega. Nekateri pa športa ne dojemajo na tak način in tudi nekateri športi svojo športnost definirajo na drugačen način. Šport je šov, reklama, sponzorji, blišč, kamere, filmčki, fotografije. Športniki so gladiatorji senzacije lačnih gledalcev.
Organizacija resne orientacijske tekme zahteva:
- izdelavo nove karte (1 mesec, 1 človek)
- pregled terena, trasiranje, označevanje, postavljanje oznak (skupaj vsaj za 1 mesec človekdela)
- pripravo elektronskih postaj, startnih list, označevanje poti do starta, postavljanje starta
- poleg tega pa še vso ostalo logistiko, ki jo zahteva vsaka športna prireditev, zaradi odmaknjenosti je ta logistika običajno dosti bolj zahtevna (voda, okrepčilo na progi, ciljna arena, prevozi opreme, izposoja opreme, finance, promocijo na spletu, objavo rezultatov, analiz, najema WC, dogovorov z lastniki, prijav, odvoz smeti, zagotovitev zdravniške službe ... TODO lista s Cerkno Cupa obsega dobrih 6 strani postavk, ki jih je potrebno vesnio izpolniti)
OK Azimut je v tej sezoni imel več kot 20 kolajn na državnih prvenstvih, 2 ekipi na svetovnem šolskem prvenstvu, 1 ekipo na evropskem mladinskem prvenstvu, nekaj članov na svetovnem veteranskem prvenstvu, člana na svetovnem prvenstvu v precizni orientaciji. In to so samo navječji uspehi. Redno deluje skupina osnovnošolcev, nekateri srednješolci so imeli redne treninge v okviru GJV Idrija. Za treninge skrbita redno dva mentorja. Cele počitnice otroci izvajajo dnevni plan treningov, udeležujejo se tekem. Organizirali smo državno šolsko prvenstvo z več kot 200 udeleženci v Cerknem, v jesni prihaja tekma državne lige, v izdelavo karte Lamk smo vsega skupaj vložili že več kot 3000 EUR, vedno sproti prenavljamo mestno karto Cerknega, kjer vsak Božič organiziramo nočno tekmo. Udeležili smo se 12 državnih tekem, organizirali odprave na več kot 12 dni večjih domačih in tujih tekem, naši člani potujejo na trening kampe v tujino. Organizirali smo treninge za največje svetovne orientacijske velesile. Z eno tako so trenirali tudi naši mladinci. Poleg tega smo se udeležili 20 (!) regionalnih tekem z mladinci. Organizirali smo še več manjših tekmovanj, med njimi tudi državno prvenstvo v precizni orientaciji ...
Seznam je skoraj brez konca.
OK Azimut je v občini Cerkno prisoten 20 dolgih let. Pred tem je več kot desetletje orientacijo tukaj negoval OK Cerkno, poleg njega pa še člani športnega in planinskega društva. Prve karte smo izdelali v potu svojega obraza v osemdesetih letih, potem smo napredovali do nivoja, ki ga uspemo ohranjati do danes. Orientacija ni v štartu imela popolne podpore, ampak si jo je morala z dolgimi leti pridobiti. Ob tem smo sami vzpostavili tudi lasten sistem financiranja (origanizacije Cerkno Cupa), ki nam pomaga obnavljati karte in včasih zagotoviti kakšen EUR za delo z mladimi.
Povsem razumem mlade športe, da se čutijo zapostavljene. Ampak - naj bo pogled teh mladih športov povezan s stažem, rednostjo programov, delom z mladimi in lastnim umnim gospodarjenjem.
Enkratne prireditve, ki ne prebijejo meje množičnosti, so ob zgornjem blišču pač obsojene na finančni neuspeh. Brez izjeme. In včasih se je potrebno vprašati - zakaj jih organizirati in kaj prinašajo kraju?
Skratka - menim, da je 5000 EUR, ki jih Občina Cerkno nameni za delovanje svojega najmnožičnejšega in najbolj uspešnega športnega kluba kvečjemu precej manj, kot znaša podpora, ki bi si jo šport, ki vzgaja mlade, odločne, zdrave in zdrave pameti polne mlade ljudi.
Tudi taborniki v Cerknem niso dobili skoraj nikakršne podpore v startu. 60.000,00 SIT (okoli 300 današnjih EUR recimo, za tisti čas) za eno leto dela ob 90 članih, ki so se srečevali 1-2x tedensko, organizirali izlete, bivake in letno 10-dnevno taborjenje ... Ki so morali izobraziti kompleten vodniški in inštruktorski kader (en tečaj pa je takrat stal okoli 15.000,00 SIT), nabaviti osnovno opremo za delo ... Tako ... Od nič do ... Nekega zadovoljivega rezultata. Z leti in vztrajnostjo in neverjetnimi posamezniki, ki delajo zaradi lastnega veselja.
