Po ažurnem poročanju spletnih strani OK Azimut zvesti bralci verjetno že veste, da so mi cerkljanski gostinci (v sodelovanju z alkohola željnim življem) v soboto ponoči kratili spanec. Ne veste pa tega, da so me po zadnjem oglašanju še enkrat zbudili ob 5:54, budilka pa je bila na vrsti ob 8:30. Ni čudno, da nisem zmagal!
Kaj mi je storiti v tem primeru (ko mi je bil odvzet ponos oz. mi je bila odvzeta moškost), še ne vem. Nekaj zadoščenja pa sem vseeno doživel ob prepričjivi Tiborjevi zmagi in Tilnovim šlepanjem do drugega mesta. Omenil bi tudi, da sem prehitel Jožka, ki mu je uspelo v kozjem šprintu zgrešiti cilj (bravo!). Baje se bosta odslej ob petkih dobivala z Manco ter izdatno vadila iskanje cilja orientacijskih tekmovanj. Vsi prav dobro vemo, kako težko je v primerjavi s točkami v gozdu najti zadnjo zastavico v ciljni areni, polni ljudi, do katere ponavadi od zadnje kontrole vodijo nevpadljivi markirni trakovi.
Zimska liga je sicer zaenkrat povsem v znamenju OK Azimut. V prvi deseterici skupine A je 8 članov kluba. Vodi Tibor Mrak, drugi je Janez Pretnar. V kategoriji B vodi Gašper Rejec. Večina azimutovih mladincev je sicer letos v želji po čimvečji meri učenja vpisanih v kategoriji A.
Ker nisem prenesel poraza na tekmi, sem se z dvema prikupnima dekletoma podal še na izlet na Nanos. V romantični svetlobi zahajajočega sonca sem se spet zaljubil v obe, žal pa so me opomnili, da je vsaj ena od njiju že oddana. Ker mi polovičarstvo ni všeč, ne vem, kaj bom naredil. Verjetno nič! Sploh ob prej omenjenem stanju moškosti.
