Pot v Italijo 3: Italijanski način ...

petek, 06.05.2011

3 tedne pred pričetkom prvenstva oz. še malo manj so italijanski organizatorji celo uspeli objaviti večino vsebine spletnih strani prvenstva v angleščini. Seveda novic niso objavili in tudi lokacije so naveden prav posebej površno. Še večji problem je to, da organizator ni objavil kart tekmovanja ...

V enem od biltenov tekmovanja je objavljena stara karta območja v tako nizki resoluciji, da se z nje lahko razbere samo to, da je veliko odprtega terena in da je plastnic kar precej. Dejstvo je, da obstajajo novejše karte območja (iz l. 2009) in da bi morali tekmovalci imeti dostop do le-teh v resoluciji, s katere bi bilo moč razbrati vse detajle terena in sklepati na način trasiranja, izdelati strategije ... Takšna je pač navada na šolskih prvenstvih, kjer je veliko udeležencih relativno neizkušenih. Tak pristop je potreben tudi zaradi zagotovitve enakosti pogojev za vse tekmovalce. To je osnovno pravilo fair playa, ki ga organizator (pa tudi IOF svetovalec, ki je bil zadnja leta Franz Hartinger iz Avstrije) ni spoštoval.

Italijani ljubijo "projekte". Geniji so, ko je treba od države (ali še rajši od Evrope) napraskati kakšen EUR. Obsedeni so z organizacijo promocijskih dirk, reklamnega gradiva, vseh mogočih nečitljivih strani, predstavitev in videogradiv. Obožujejo dolge podelitve in otvoritve, še rajši pa vidijo, če se nanje zelo dolgo čaka, da se lahko vmes kaj poje, popije in pogovori z vsemi prisotnimi. Sem prepričan, da so lokalnim in evropskim oblastem to tekmovanje "prodali" kot projekt "osveščanja soloobvezne mladine o koristnostni rekreacije, medgeneracijskega in mednarodnega sodelovanja" in še kakšno velikopotezno besedno zvezo so dodali. Vse lepo in prav. Ampak, kaj pa osnove?

V ožjem organizacijskem odboru tekmovanja je 13 oseb, 1 zunanja firma in še nekaj društev pa skrbi za medije in sprejem. Je njihova glavna naloga sestankovanje?

Človek bi pričakoval ažurne informacije o tekmovanju v angleškem jeziku, urejen seznam tekmovališč s pripadajočo karto, komplet starih kart območja, označitev prepovedanih območij za trening in še kakšno malenkost.

Zagledanost vase oz. preziranje ostalih (sploh npr. sosedov iz Slovenije) je lastnost, ki nas večkrat zbode v Italiji ali Avstriji. Na pokalu 3 dežel (3-regioni; Furlanija-Julijska krajina, Avstrijska Koroška, Slovenija) smo že ničkolikokrat doživeli, da je organizator pozabil na slovenščino. Podelitve so bile v italijanskem in nemškem jeziku, vabila na tekmovanja so bila v italijanščini in delno še v nemščini ipd. Ni čudno, da je ta pokal bolj postal 2-regioni pokal in da Slovenci zaidemo tja bolj po nesreči.

Kakorkoli že - Trentino je gostil JWOC leta 2009. To je mladinsko svetovno prvenstvo. Eno najprestižnejših tekmovanj v Mednarodni orientacijski zvezi (IOF). Tehnično je takrat tekmovanje bilo dobro izvedeno. Ni bojazni, da bi bilo tokrat kaj drugače. Na prizorišču samem bodo verjetno informacije korektne in tudi konkretne, sami pa zase vemo, da smo se na tekmovanje pripravili po najboljših močeh in našli odgovore na vprašanja, na katera organizator ni odgovoril.