Kot dodatni član reprezentance sem imel možnost nastopa na Sprint kvalifikacijah, ki so potekale na Buranu, majhnem otočku blizu Benetk. Zardi bližine tekmovanja sva z Leonom šla na tekmovanje isti dan, zgodaj zjutraj. Ker pa se Leon drži starega reka ''rana ura, zlata ura'', sva bila na prizorišču uro pred najzgodnejšo reprezentanco.
Že samo ogrevanje je bilo nekaj posebnega, saj se je hkrati ogrevalo veliko slavnih orientacistov, da ne omenjam čakanja v vrsti pred wc-ejem, kjer sem imel možnost spoznati kasnejšega zmagovalca Bobacha in zmagovalca pred dvema letoma Kyburza.
Sprint je bil eden mojih lepših, sej je omogočal hitrost, hkrati pa je bil na delih malce tehnično zahtevnejši, otoček Burano pa je bil izjemno slikovit, tako da sem lahko v tekmi res užival. Odtekel sem dobro, brez večjih napak, čas pa je za naše razmere dober. Za zmagovalcem skupine sem zaostal 2:15, za finalom pa minuto in pol.
Popoldne sta se nam pridružila še Aleš in Nika in smo si nato skupaj ogledali ženski in moški finale, kjer so prevlado v tej disciplini dokazali Danci in Švicarji.
