V Italiji 8: Naslov svetovnih prvakov v prijeteljski štafeti v Slovenijo

V Italiji 8: Naslov svetovnih prvakov v prijeteljski štafeti v Slovenijo

Naslovna slika

Na večeru držav me je Katarina tako prijazno ogovorila, na koncu se mi je pa Debora tako sladko nasmehnila, da sem čutil, kako se topim, kakor se mi je prej topil pršut, ki ga je Valter narezal, na jeziku. To ni normalno. K sebi sem prišel šele danes, ko sem izvedel, da je Maša Volčič (OK Tivoli) zmagala v prijateljski štafeti! Pa je le padla ena medalja ...

Dekletom bi morali prepovedati, da mežikajo fantom. Cerkljanki sta v prejšnjih prispevnkih omenjenima oboževalcema priprli pipico. Grozno in kruto, moram reči, a bilo je neizogibno.

Prijateljska štafeta je svojevrsten dogodek. Organizator na podlagi rezultatov tekmovanj sestavi iz 3 tekmovalcev bolj ali manj enakovredne ekipe (bilo jih je okoli 150). Tekmovalci so danes morali skupaj pobrati 43 točk, vendar so samo na zadnje 4 tekli skupaj, prej pa so si delo med seboj porazdelili. Maša je najbolje očarala svoja dva sotekmovalca, da sta ji ustregla in hitro opravila s svojim delom proge, potem pa so se skupaj podali na cilj. Sodeč po posnetkih ob tem nista bila nič kaj kolegialna, saj ji tako na 100-ki, kakor tudi na finišu nista dala prednosti pred perforiranjem.

Ob tej priliki bi rad povedal, da sem bil jaz dosti bolj gentlemenski pri štafetah trenerjev. Žal pa sem imel v ekipi poleg dame, do katere sem se vedel skrajno lepo in ustrežljivo, še enega Izraelca (poklicani bodo tole dobro razumeli).

Zaključna prireditev je bila spet v skoraj strogi italijanščini. Tudi točnost in ustrežljivost organizatorjev sta v zadnjih dneh nekoliko popustili. Vrh zaključne prireditve je bila baletna inštalacija s tančicami na hoduljah. Ker smo bolj športniki, trenerji nismo dojeli globljega pomena te nadvse povedne točke. 

Sicer pa se prav zdaj zaključuje zaključni (preglasen) žur za otročad, trenerji so bili povabljeni na zakusko ob kozarčku, jaz pa sam samevam in kljukam maloštevilne otročke, ki se vračajo do izhodišča. 

O vtisih pa več kdaj drugič.

Bistveno je, da se je Slovenija na tekmovanju pojavila v dobri luči. Šolski reprezentanci in nekaj posameznikov iz selekcij je bilo dobro pripravljenih. Vsekakor nismo bili skriti v ozadje in smo bili lepo opazni. Po lepih trenirkah in po dobrih rezultatih. Bravo.

Še malo bom počakal, potem pa se grem za eno kitico stopit v sanje.

 

četrtek, 26.05.2011