Zgodovina

Ustanovitev orientacijskega kluba Azimut Idrija - Cerkno
Na idrijsko-cerkljanskem področju deluje Orientacijski klub Azimut, ki je bil ustanovljen 26. decembra 1992. Glede na obdobje delovanja to ne pomeni, da ima klub malo izkušenj in dosežkov. Ustanovitev je namreč povezana z združitvijo članov dveh organizacij. Ti sta bili Orientacijski klub Cerkno in Odbor za orientacijo pri Planinskem društvu Idrija. Člani obeh so se v preteklosti preizkušali na mnogih domačih in tujih tekmovanjih in že takrat dosegali visoke uvrstitve. Ko govorimo o združitvi članov dveh klubov, pomeni združitev že nove generacije, ki je tekmovala in tekmuje izključno po pravilih mednarodne orientacijske zveze (IOF). Namen povezovanja je bil, s skupnimi močmi se vključevati v vse aktivnostih, ki bi vodile v dvig kvalitete tega športa in to ne le na idrijsko-cerkljanskem, pač pa tudi v Sloveniji in v mednarodnem merilu.

Orientacijski klub Cerkno
Na Cerkljanskem je bila sprva orientacija kot sestavni del dejavnosti planincev. Navdušenje za orientacijski tek v Cerknem se je porajalo leta 1980 na taboru v Črnem Vrhu nad Cerknim. Na pomoč pri vzgoji novih kadrov in tekmovalcev sta priskočila g. Silvo Sorč ter kasneje še g. Peter Sedej. Planinsko društvo Cerkno je med tem časom pridobilo mentorja za orientacijo. S pomočjo učiteljic Marije Miklavčič in Marije Uršič, ki sta takrat vzgajali mlade planince, je bila dejavnost razširjena med osnovnošolce. Že istega leta se je nekaj ekip udeležilo prvega občinskega prvenstva v Šebreljah, kjer so dosegli nekaj vidnih rezultatov (2., 3., 4. mesto med pionirji). To je bil začetek te dejavnosti, s časom pa se je zanimanje povečalo, kar dokazujejo tudi odlični rezultati v obdobju od 1980 do 1988 (Čaven 1981, področno tekmovanje - 1. mesto pionirji, Čaven 1984, Remškarjev memorial - 1. in 2. mesto pionirji, Godovič 1984, področno tekmovanje - pionirji 2. mesto ... ) V tem času sta Dragan Miklavčič in Jože Kranjc še kot tekmovalca vodila orientacijski krožek ter vzgojila tekmovalce, ki so kasneje dosegali odlične rezultate tudi v takratni Jugoslaviji. Ker se je ta dejavnost razvijala naprej v tekmovalnem smislu je prišlo do ločitve od planincev. V Cerknem je bil leta 1988 ustanovljen Orientacijski klub Cerkno. Ta je deloval kot panoga pod okriljem Športnega društva Cerkno. Klubu je ves čas predsedovala Vlasta Primožič za vzgojo in vodenje ekip pa sta takrat poskrbela predvsem Aleš Poljanšek in Damjan Čelik. Klub je bil po točkovanju ves čas najboljši v Sloveniji, v jugoslovanskem merilu pa je v sezoni 1990 v skupnem seštevku dosegel odlično 4. mesto ter naslov državnega prvaka v kategoriji M 19 (Danilo Čelik). Največje tekmovalne rezultate so v tem času beležili še Aleš Poljanšek, Samo Poljanšek, Aljoša Primožič, Petra Čelik, Alma Čelik, Danilo Čelik, Dejan Močnik.

Nekaj tekmovalcev se je udelžilo tudi svetovnega prvenstva za mladince kot člani državne mladinske reprezentance (Aleš P., Samo P., Dejan M., Aljoša P.) ter svetovnega študentskega prvenstva (Aleš P.). Po ustanovitvi kluba je bil njegov cilj izboljšanje organiziranosti in kvalitete dela.

S svojo aktivnostjo je klub občutno povečal število mlajših članov, ki so se vključevali v šolo orientacijskega teka. Ta je bila organizirana vsako leto, vsebovala pa je predavanja s treningi v telovadnici in na terenu. Zanimiva je bila tudi udeležba na tekmovanjih, kjer se je ta klub pojavljal v slovenskem merilu kot najbolj množičen v tistem času. Rezultat uspešnega dela so bile uvrstitve med najboljše na tekmovanjih in tudi uvrstitve posameznikov v državno mladinsko in študentsko reprezentanco. Kot posamezniki so bili najbolj uspešni Aleš Poljanšek, Samo Poljanšek, Danilo Čelik, Damjan Čelik in Aljoša Primožič. V letih delovanja je bil OK Cerkno vsakoletni državni prvak in je predstavljal tudi najboljšo športno ekipo v Ceknem. Klubu je to uspelo ob zagnanostih nekaterih posameznikov, ki so hoteli dati temu športu svoje mesto predvsem med mladimi in so bili pobudniki in nosilci že od prvih začetkov, ko so še člani delovali pod okriljem Planinskega društva Cerkno. Od ustanovitve do vključitve v Azimut je klub vodila ga. Vlasta Primožič.

Mladinski odsek pri PD Idrija - Odbor za orientacijo
Podobno kot v Cerknem je bila orientacija v Idriji sprva organizirana kot sekcija pri planinskem društvu. Za razliko od sosedov je imela na idrijskem koncu daljšo tradicijo in tudi več izkušenj tako z organizacijo, tekmovalnimi pravili in udeležbo na lokalnih, področnih in državnih tekmovanjih. V začetku osemdesetih let je bila orientacija že dobro razvita na Hrvaškem, v Srbiji in Vojvodini. Prav na teh tekmovanjih so se idrijski orientacisti navdušili nad novimi pravili in jih vnesli v Slovenijo z organizacijo prvih tekem po pravilih IOF. Pri uvajanju novih pravil in oblik tekmovanj je pomembna tudi aktivnost Idrijčanov v okviru Planinske zveze Slovenije. Za dvig kvalitete in množičnost tega športa so nedvomno najbolj zaslužni Vlado Sedej, Silvij Močnik in Janko Lapajne, ki so bili tako tekmovalci, iniciatorji in organizatorji mnogih tekem. Ti so vzpodbujali in pritegnili k sodelovanju mnoge mlajše člane, ki so bili opora in so nadaljevali začeto. Med vsemi so bili najaktivnejši Avgusta Rupnik, Jožko Jazbar, Tomaž Groff, Emil Kacin in drugi, ki so širili podmladek na osnovnih šolah. Te so pokazale veliko mero posluha in pripravljenosti za sodelovanje. Poleg samih orientacistov so si za dvig kvalitete življenja mladih prizadevali planininski mentorji Marica Brezavšček, Nace Breitenberger in še nekateri člani planinskega društva. Eden vidnejših zagnancev je bil predsednik Marjan Rupnik. Ko prelistavamo poročila o delu Odbora za orientacijo pri Planinskem društvu Idrija, je težko je navesti vse ljudi, ki so sodelovali pri razvoju te špotrne panoge. Le-ta je imela v vsakem obdobju mnogo posameznikov, ki so po svoje prispevali ne le k dejavnosti ampak tudi k afirmaciji svojega kraja. Kvalitetno delo z mladimi je bilo vseskozi v ospredju in na visokem nivoju. Sadovi tega so vidni v odličnih rezultatih tekmovalcev, ki so vsak v svoji kategoriji pogosto posegali v sam vrh na posameznih tekmovanjih v okviru Slovenske orientacijske lige in na tekmovanjih v tujini.

Orientacijski tek v okviru PD Idrija

NEKAJ NAJPOMEMBNEJŠIH DOGODKOV IZ ZGODOVINE ORIENTACIJSKEGA ŠPORTA V OKVIRU PLANINSKEGA DRUŠTVA IDRIJA

Vlado Sedej

Iz zbornika ob 100-letnici Planinskega društva Idrija.

Če bi hoteli prikazati vse, kar se je v zvezi z orientacijskim športom dogajalo v preteklosti na območju nekdanje idrijske občine, bi bilo tega za zajetno monografijo. Mogoče si bo kdo nekoč vzel čas za to, da bo iz obstoječe dokumentacije, zapiskov, časopisnih člankov in spominov napravil primerno pričevanje o dogajanju, ki je vključevalo kar velik krog ljudi in je imelo nek pomen ne le v lokalnem ampak tudi v slovenskem prostoru. V tem zapisu je prikazanih le nekaj najpomembnejših točk.

Orientacijska dejavnost ali orientacijski šport ali orientacijski tek ali na kratko orientacija se je gojila in se še goji zaradi svoje uporabne vrednosti predvsem med planinci in taborniki pa tudi med vojaki, jamarji, v šolah ter še kje. V zadnjem desetletju prejšnjega stoletja se je orientacijski šport v čisti obliki kot orientacijski tek organiziral tudi v Idriji in Cerknem ter nasploh v Sloveniji, v okviru orientacijskih klubov, povezanih v Orientacijsko zvezo Slovenije, ki je članica Mednarodne orientacijske zveze (IOF). Vsebinsko se je težišče premaknilo od pohodništva in poznavanja topografske teorije ter drugih veščin življenja v naravi, k orientacijskemu teku, kjer je za uspeh potrebna optimalna kombinacija geografskega znanja, fizične kondicije in psihične koncentracije.

Pri razvoju v Sloveniji je bil v zadnjih tridesetih letih pomemben tudi prispevek Idrijčanov skozi organizacijsko in izobraževalno delo.

Iz bogate preteklosti smo izbrali nekaj najbolj pomembnih dogodkov in dogajanj, ki označujejo razvoj orientacijskega športa na našem območju, pa tudi v Sloveniji.

1. ZAČETKI
Prvo planinsko orientacijsko tekmovanje v Sloveniji je bilo leta 1955, ekipa iz Idrije pa se ga je prvič udeležila leta 1959 (Milovanovičev memorial v Završnici). Do leta 1974 so se planinci in taborniki iz društev oz. odredov idrijske občine enkrat ali dvakrat letno udeleževali posameznih tekmovanj, od katerih so bili najbolj znani taborniški mnogoboji, Milovanovičev memorial in Vojkov pokal. Nekajkrat so bili doseženi tudi vidnejši rezultati, posebno trikratna zaporedna osvojitev Vojkovega pokala na Nanosu. Takrat še ni šlo za nek skozi daljši čas ustaljen tekmovalni sistem kot kot je bila to kasneje slovenska orientacijska liga. Med najbolj uspešnimi tekmovalci iz tega začetnega obdobja sta bila ves čas in še sedaj aktivna člana Planinskega društva Idrija Nande Rupnik in Rafko Terpin..
Za začetek bolj načrtne in dolgoročno zasnovane trajnejše aktivnosti, katere rezultat je tudi sedanji idrijsko - cerkljanski orientacijski klub Azimut, bi lahko šteli tečaj orientacije, ki je v okviru Mladinskega odseka PD Idrija potekal v šolskem letu 1972 / 73 na osnovni šoli v Idriji. Iz tega in ob tem se je oblikovalo jedro nekaj tekmovalcev, ki je deloma samo, deloma pa preko sodelavcev in naslednikov iz kasnejših generacij doseglo, da je v vseh letih oz. tekmovalnih sezonah orientacija na Idrijskem in Cerkljanskem bolj ali manj odmevno, vendar brez prekinitev živela. S tako dolgotrajno, razmeroma stalno, množično in uspešno dejavnostjo na področju orientacijskega športa se ne morejo pohvaliti nikjer drugje v Sloveniji. Žal ta šport v naši državi še ni postal tako množičen in kakovosten, kot bi si zaslužil, vendar se počasi a vztrajno premika v to smer.

2. ZAČETEK NASTOPANJA V SLOVENSKI ORIENTACIJSKI LIGI
Članska ekipa PD Idrija (Vlado Sedej, Janko Lapajne, Dušan Ferjančič) je leta 1974 prvič tekmovala v Slovenski orientacijski ligi. Po štirih tekmah je v končni razvrstitvi zasedla 3. mesto in se uvrstila na državno prvenstvo na Fruški gori.
Vsa naslednja leta, do izločitve orientacijskih tekmovanj iz programa Mladinske komisije pri PZS konec devetdesetih let, so ekipe iz MO PD Idrija zlasti v članskih pa tudi v mladinskih in pionirskih kategorijah nastopale v Slovenski orientacijski ligi in na drugih tekmovanjih ter praviloma dosegale najboljše uvrstitve.
Poleg same udeležbe in doseženih rezultatov pa so je še večji prispevek idrijskih orientacistov predstavljala priprava in izvedba številnih tekmovanj, aktivno sodelovanje pri razvijanju tekmovalnega sistema in vzgoji organizatorjev in traserjev v slovenskem merilu.

3. PRVO TEKMOVANJE POSAMEZNIKOV
Na Vojskem je bilo 3. in 4. maja 1975 prvič na idrijskem območju organizirano tekmovanje posameznikov,. Pri članih je zmagal Črtomir Knap, pri mladincih pa Peter Poljanec. Vzor za to tekmovanje smo dobili pri PD Radovljica v novembru 197. kjer smo tudi prvič slišali, da obstaja Mednarodna orientacijska zveza (IOF). Tekmovanje posameznikov je bilo v drugih državah prevladujoče že tedaj, v Sloveniji pa se je uveljavilo šele deset let kasneje

4. PRVI MNOŽIČNI ORIENTACIJSKI POHOD
14. septembra 1975 je bilo iz Idrije na Hleviše prvo množično orientacijsko tekmovanje za mlado planince iz osnovnih šol v Idriji in Sp.Idriji s 85 udeleženci.Tovrstna tekmovanja, pripravljena za različne ravni znanja so se ponavljala skozi veliko naslednjih let in so bila vedno dobro obiskana. Nekajkrat so bila dopolnjena tudi z rekreativnimi pohodi – TRIM orientacijo za odrasle.

5. SLOVENSKO PRVENSTVO NA VOJSKEM
V drugem letu nastopanja v Slovenski orientacijski ligi je bilo 27. in 28. septembra 1975 na Vojskem prvo večje tekmovanje, ki smo ga Idrijčani prvič , takrat edinkrat še ob pomoči Planinske zveze Slovenije v osebi Jožeta Pezdiča, pripravili v slovenskem merilu. Na dvodnevnem tekmovanju smo se domačini izkazali kot organizatorji in kot tekmovalci.

6. SODELOVANJE Z ZVEZO REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN
V januarju 1977 so trije orientacisti prvič nastopili skupaj s tremi rezervnimi starešinami na tekmovanju “Po poteh partizanske Jelovice” v Dražgošah. To se je v različnih sestavah ponavljalo nekaj naslednjih let, poleg tega pa smo tri podobna tekmovanja pripravili v občinskem merilu. Tudi šolskih obrambnih dni in tekmovanj v veščina splošnega ljudskega odpora ni bilo brez orientacistov. Številni od udeležencev in organizatorjev teh prireditev smo se srečali junija in julija 1991 kot udeleženci vojne za Slovenijo

7. ŠIRITEV K PRIMORSKIM SOSEDOM
Z namenom, da bi se orientacijski šport razširil tudi na sosednja društva, smo 29. maja 1977 na Čavnu v sodelovanju s PD Nova Gorica pripravili področno tekmovanje. Poprijeli so Ajdovci in za nekaj let smo si pridobili dobre konkurente in prijatelje med njimi tudi znanega politika in sedanjega ajdovskega župana Marijana Poljšaka
Ekipe iz Idrije in Ajdovščine, ki jih je bilo skupaj za ena avtobus, so v letu 1979 po številčnosti in kakovosti izrazito izstopale na tekmovanjih za Milovanovičev memorial in Pokal Snežnika ter na tekmah v okviru Slovenske orientacijske lige.

8. PRVO SREČANJE S TEKMOVANJEM PO PRAVILIH MEDNARODNE ORIENTACIJSKE ZVEZE
Od 19. do 21. Sepembra 1980 smo se na zveznem tekmovanju pri Delnicah prvič srečali s tekmovanjem organiziranim po pravilih IOF (posamezna hoja, karte manjšega merila, oznake mikrolokacij, večji pomen hitrosti). Po začetnih zadržkih smo se navdušili in ta pristop nato začeli prenašati v Slovenijo. Največ znanja in izkušenj smo dobili od Hrvatov, ki so bili že prej bolj v stiku z razvojem orientacije v svetu. Skupaj še z nekaterimi somišljeniki iz Slovenije smo novosti uveljavili v novem Pravilniku za slovenska orientacijska tekmovanja, ki ga je PZS sprejela v začetku leta 1984. Medtem je, leta 1982, tudi Planinska zveza Jugoslavije postala članica IOF.

9. ŠIRITEV V CERKNO
28. septembra 1980 je bilo prvo občinsko šolsko prvenstvo v Šebreljah. Cilj je bil razširiti orientacijo iz Idrije in Sp. Idrije tudi v druge kraje v občini. Uspelo je v Cerknem, kjer se je med udeleženci na taboru na Črnem vrhu nad Cerknim, ki je bil malo pred tem , porodilo navdušenje za orientacijski tek. Vidni rezultati na tem tekmovanju so jim bili prva spodbuda za nadaljnje delo, ki se je brez prekinitve zelo uspešno nadaljevalo do danes, ko skupaj z orientacisti iz sedanje idrijske občine sestavljajo Orientacijski klub Azimut.

10. OBČINSKA ORIENTACIJSKA LIGA POSAMEZNIKOV
Na podlagi izkušenj pridobljenih na državnem prvenstvo v Delnicah smo v času mrtve sezone v letih 1980, 1981 in 1982 tekmovalci v okviru PD Idrija izpeljali dva kroga s po sedmimi oz. šestimi tekmami posameznikov. Namen tega je bil predvsem dvig kakovosti znanja tekmovalcev, kar se je dejansko odrazilo na še boljših rezultatih v naslednjih letih. Za to tekmovanje smo 7.novembra 1980 sprejeli tudi poseben pravilnik v katerem je, vsaj po našem vedenju, prvič v Sloveniji izrecno določeno, da tekmovanja potekajo po pravilih Mednarodne orientacijske zveze.

11. VZORNO REPUBLIŠKO PRVENSTVO NA JAVORNIKU
Janko Lapajne je 12. do 14.junija 1981 s številnimi sodelavci pripravil na Javorniku za tiste čase in za slovenske razmere vzorno republiško prvenstvo, ki je prispevalo k dvigu kvalitete drugih tekmovanj. Domači tekmovalci smo na zahtevnem in tudi zanje neznanem terenu pokazali svojo izrazito premoč pred drugimi.

12. USPEHI NA DRŽAVNIH PRVENSTVIH JUGOSLAVIJE
Ko se je ekipa iz Idrije (Janko Lapajne, Dušan Ferjančič, Vlado Sedej) leta 1974 prvič udeležila zveznega prvenstva, je bila od treh slovenskih ekip najboljša in zasedla 11. mesto med 19. ekipami. Vsa naslednja leta do leta 1986, ko je ta sistem začel razpadati, so po ena do tri ekipe iz PD Idrija zasedala najboljša mesta v slovenskem merilu in se s tem uvrščale na zvezna prvenstva, ki so bila vsako leto v drugi republiki. Uvrščale so se praviloma v prvo polovico nastopajočih ekip. Nekaj najboljših uvrstitev pa je navedenih v naslednjih odstavkih.
Med 18. in 19. septembrom 1982 so na zveznem tekmovanju na Fruški gori nastopile tri idrijske ekipe , ki so v razvrstitvi republik prvič priborile prvo mesto Sloveniji. Med dvajsetimi ekipami so zasedle četrto (Marko Leoni, Silvij Močnik, Avgusta Rupnik), deseto (Bojan Črv, Darko Kavčič, Ivan Mrak) in enajsto (Črtomir Knap, Janko Lapajne, Vlado Sedej) mesto.
Naslednjega zveznega tekmovanja, ki je bilo 17. in 18. septembra 1983 na Šar planini se je udeležila le ena ekipa iz Idrije (Knap, Lapajne, Sedej ), ki pa je osvojila drugo mesto, najboljše v vseh letih.
Na zvezno tekmovanje 15. in 16. septembra 1984 v Kolašinu so se ponovno uvrstile tri idrijske ekipe (Janko Lapajne, Črtomir Knap , Silvij Močnik, Ivan Mrak, Bojan Črv, Darko Kavčič, Maja Troha, Avgusta Rupnik, Srečko Škvarča ) in spet osvojile za Slovenijo prvo mesto med republikami z uvrstitvami od petega do sedmega mesta med triindvajsetimi ekipami.
Kadar je bilo to le možno, so se teh tekmovanj udeleževale tudi mladinske in pionirske ekipe.

13. NASTOPANJE NA TEKMOVANJIH PO PRAVILIH IOF IZVEN SLOVENIJE
9. maja 1982 je nekaj tekmovalcev iz Idrije prvič (če ne štejemo uradnih državnih planinskih in taborniških tekmovanj ) nastopilo na orientacijskem tekmovanju pri Zagrebu, ki je bilo pripravljeno povsem tako kot v tujini, kjer je ta šport bolj razvit.
Udeležencev sicer ni bilo nekaj tisoč, kot je to bilo zunaj že takrat, vendar je bilo tudi število dvesto za nas v tistem času nadosegljivo veliko.
Tovrstnih tekmovanj na Hrvaškem, v Vojvodini, Italiji, Avstriji in na Češkem smo se kasneje v okviru možnosti še udeleževali saj je bila to priložnost za pridobivanje novih znanj in izkušenj pa tudi za primerjanje sebe z drugimi.

14. PRVO VEČJE TEKMOVANJE PO PRAVILIH IOF V SLOVENIJI
V okviru prireditev ob občinskem prazniku in v počastitev 80. obletnice Planinskega društva Idrija je bilo 29. septembra 1984 je bilo v Godoviču prvo Odprto prvenstvo Idrije, ki je potekalo po vzoru tekmovanj v tujini. in na podlagi novega pravilnika za Slovenska orientacijska tekmovanja, sprejetega na PZS ob velikem prispevku naših članov v maju tega leta. Tekmovanja se je udeležilo 83 tekmovalcev med njimi tudi nekaj Zagrebčanov. Po tem so tudi v Sloveniji začela prevladovati tovrstna tekmovanja z mednarodno udeležbo vendar še nekaj let ne z veliko večjo množičnostjo.

15. UVELJAVITEV ORIENTACIJSKEGA TEKA
V naslednjih letih, nekako do leta 1988, se je orientacija kot športna panoga še odvijala v okviru planinske in taborniške organizacije, vendar je predvsem zaradi želje po večjem poudarku na čistem orientacijskem znanju in bolj spodbudnem načinu tekmovanj, prevladala usmeritev v orientacijski tek, kot je uveljavljen v vrsti drugih držav, predvsem skandinavskih. Mlajši tekmovalci iz Idrije Tomaž Groff, Borut Vidmar, Jože Jazbar, Emil Kacin, Uroš Cvelbar, Erik Logar in še nekateri, so se skupaj s konkurenti iz Cerkna, konec devetdesetih let uspešno udeleževali tekmovanj v jugoslovanskem merilu. Največje uspehe pa je v tem obdobju dosegala Avgusta Rupnik, ki je bila v najmočnejši ženski kategoriji v samem jugoslovanskem vrhu in se je tudi izredno dobro uvrstila na svetovnem prvenstvu leta 1989 na Švedskem.

16. OSAMOSVOJITEV ORIENTACIJSKEGA TEKA KOT ŠPORTNE PANOGE
Prevlada orientacijskega teka nad klasično zasnovo planinskih orientacijskih tekmovanj je privedla do izločitve orientacijske dejavnosti iz Planinske zveze Slovenije in ustanavljanja orientacijskih klubov ter slovenske orientacijske zveze.
V letu 1989 je bil ustanovljen prvi slovenski orientacijski klub ( Tivoli ) in kmalu za njim še drugi. Leta 1989 so orientacijski klub ustanovili tudi v Cerknem. Aprila 1990 je bila ustanovljena Orientacijska zveza Slovenije in v njenem okviru smo delovali in tekmovali tudi orientacisti iz MO PD Idrija. V decembru 1992 smo skupaj s člani Orientacijskega kluba Cerkno ustanovili Orientacijski klub Azimut. Ta brez prekinitve deluje do danes in je po številčnosti in organizacijskih zmožnostih najmočnejši izmed enajstih klubov v Sloveniji. Poleg tega, da je vanj včlanjenih skoraj tretjina od vseh (letos 176) registriranih tekmovalcev, daje pomemben prispevek tudi k uspešnemu razvoju orientacijskega teka v Sloveniji z aktivnim sodelovanjem nekaterih posameznikov v organih Orientacijske zveze, z organiziranjem tekmovanj in delom z mladimi. Med tekmovanji velja posebej omeniti mednarodno uveljavljeno in priljubljeno tekmovanje za Pokal Cerkna, nekdaj vsakoletno, sedaj pa dvoletno. Letos bo organizirano že dvanajstič, število udeležencev se povečuje nad petsto, število zastopanih držav pa nad petnajst. Delo z mladimi pa v zadnjih letih še najbolj načrtno poteka na idrijski gimnaziji, kar se je potrdilo z zmago na državnem prvenstvu in z uspešnim nastopom na nedavnem svetovnem prvenstvu srednjih šol v Belgiji. Pomembno delo je bil opravljeno tudi na področju izdelave orientacijskih kart po mednarodnih standardih, ki jih je za terene v idrijski občini in neposredni okolici izdelanih že petnajst od skupno stotrideset v Sloveniji.

POVEZANOST MED PLANINSTVOM IN ORIENTACIJO OSTAJA ŠE NAPREJ

Kljub izločitvi orientacijskega športa iz planinske organizacije sta v Idriji ostali obe dejavnosti in obe organizaciji na več načinov povezani, čeprav se ob ponovni oživitvi klasičnih planinskih orientacijskih tekmovanj v okviru Planinske zveze Slovenije po letu 1993, idrijski orientacisti vanje nismo vključili. Dosežena raven tega športa pri nas je zahtevala usmerjanje razpoložljivega časa in energije v nadaljevanje razvoja v začrtani smeri in nismo želeli delati koraka nazaj, zato pa smo ohranili to povezanost na druge načine S strani orientacijskega kluba je to predvsem prenašanje znanja na udeležence planinske šole, izletov in taborov ter priprava množičnih orientacijskih tekmovanj za mlade planince. Z druge strani pa so mladi planinci baza, iz katere se pomlajujejo vrste orientacistov.. Tovrstno sodelovanje je predvsem zasluga nekaterih posameznikov, ki so bili ali so dejavni na obeh področjih. Med njimi najbolj izstopa Silvij Močnik, ki je že dolgo vrsto let eden najbolj aktivnih tako med mladinskimi planinskimi vodniki kot tudi med organizatorji orientacije, obenem pa je skozi celotno obdobje najuspešnejši idrijski tekmovalec. Poleg tega je bila zelo pomembna podpora in sodelovanje mentorjev planinskih skupin na šolah, predvsem Marice Brezavšček in Naceta Breitenbergerja pa tudi nekaterih dreugih članov planinskega društva predvsem dolgoletnega predsednika Marijana Rupnika
Obe dejavnosti, tako planinstvo kot tudi orientacijski tek, lahko uvrstimo med tiste, ki omogočajo najbolj neposreden stik za naravo, preizkušanje samega sebe v različnih okoliščinah in razvijanje prijateljskih odnosov med ljudmi. Omogočata telesno pa tudi duševno udejstvovanje primerno različnim starostim in različnim materialnim zmožnostim, lahko sta šport za celo družino in več generacij. Zato obema napovedujemo obstanek in zmerno širitev tudi v bodoče.

25.5.2004
Vlado Sedej