Naslednjič grem na kros

Naslednjič grem na kros

Naslovna slika

Vaneča, 14. april 2007 - Lep pomladni dan je obetal čudovito tekmo na hitrem, čistem terenu gozda, ki se v zložnem klancu vzpenja nad pomursko ravnico. Nova karta, solidno narejena, solidna organizacija, kaj si človek še lahko želi več? Na orientaciji - nekega solidnega trasiranja.

Tega pa danes ni bilo. Že lotiti se trasiranja 10km dolge proge na manj kot 2 km2 je bogoskrunstvo, kar pa sem doživljal na progi pa je mojo jezo od KT6 do cilja stopnjevalo do nekontroliranega besa. Od šeste kontrole dalje sem šel najprej malo po stezi, potem malo po asfaltni cesti, od koder sem že zagledal KT, od tam pa se sem v ritmu - malo v hrib in spet v dolino - podal skoraj po poteh do cilja. Med večje traserske podvige današnje tekme bi lahko uvrstili postavitev kontrol 6, 7, 9, 10, 21, 22, 23, med absolutne favorite pa spadajo nekatere etape. Zmagovalka v seriji najslabših etap, kar sem jih kdaj odtekel, je etapa 12-13, ki je potekala izključno po poti, etapa 17-18, ki se je vila po suhem/vodnem jarku in potem po poti, da ne omenjam gasilske zanke med 21. in 24. kontrolo in še vseh ostalih.

Kar je M21E danes manjkalo do MŽ10 so bili le rdeče-beli trakci, ki bi označevali pot!

Že DP na srednji razdalji niso bile kakšen poseben tehnični presežek (no, na račun terena in ne trasiranja), današnja tekma pa si po moje ne zasluži naziva SOL. Če bi imel namen preteči 11 kilometrsko progo s 400m vzpona, bi verjetno šel na kakšen kros; pa še organizator ne bi imel stroškov s karto in lahko bi tekel brez kompasa. Oz. no - krosov nočem teči, ker pri njih ne vidim čisto pravega smisla.

Sicer pa - še dobro, da imamo v klubu kar nekaj začetnikov, ki so bili z današnjo progo zelo zadovoljni in klubskega prvaka, za katerega je že dolgo znano, da ima fant več v nogah kot v glavi. 

sobota, 14.04.2007