Traserjevi namigi za klubsko prvenstvo

Traserjevi namigi za klubsko prvenstvo


Uredništvo OK Azimut tokrat objavlja nekaj namigov in razmišljan traserja klubskega prvenstva. Vsi si jih pred glasovanjem za super petko in tekmovanjem temeljito preberite, saj skrivajo se nekaj namigov kako ucinkovito opraviti zadnje treninge pred klubskim prvenstvom. 

Predsednik je bil letos kratek in jedernat. Predložil je karto in povedal Kako dolga naj bo proga. Olala, sem si rekel ob pogledu na karto. S kančkom ironije sem vprašal, kako hitro je šel najboljši azi-mutec na CC-ju na tej karti, a se ni dal zmesti. Pogovor je zaključil brez besed, pa je vseeno on zadnji spregovoril.

Ostal sem sam s težko nalogo. V vseh teh letih sem se počasi poistovetil z nekom, ki vidi sonce le sredi poletja za par ur na dan, katerega klub vsako drugo leto nabavlja klubsko opremo, ki se vsako leto po razglasitvi najboljšega kluba v ligi masti s pršutom, ki je privrženec po kilometrini kratkih a po času sila dolgih tekmovanj in čigar kraj bivanja je na satelitski sliki zakamufliran. Kako povezati kamne na karti tako, da bo zadovoljeno vsem vhodnim parametrom?

Povem vam lahko, da je bila prva varianta trasiranja tako brutalna, da sem bil še jaz sila navdušen. Dinamika, variante, težke dileme, negravžni spusti skozi rumeno-zeleno in direktni vzponi. Nekajkrat sem moral zadevo prespati, da sem se ohladil in spoznal, da bi šli tekmovalci vse etape daleč okoli, opravili dvakratnik  dolžine proge in se sila dolgočasili. Zadevo sem oklestil, se skoncentriral na dve varianti in par grozdov v ta lepih delih. Nato sem začel računati dolžine variant in mikrolociral kontrole z namenom, da vas vse zavedem. Tretjič sem trasiranje pogledal včeraj; po tem ko sem prebral poziv k objavi na klubski strani, ki je prišel iz najsevernejše klubske podružnice, sem pred pisanjem še enkrat kritično pogledal progo. Bila je grda. Zopet sem moral prerešetati kaj je cilj trasiranja in zadnje korekcije so se zgodile v imenu estetike.

Dobljeni progi (A in B) izpolnjujeta vse robne pogoje. Ne bom vas gonil in preizkušal vaše fizične zmogljivosti. Ne bom vas utrujal z namenom da boste naredili napako zaradi utrujenosti ali premalo kisika v glavi. Dinamike ne bo veliko, od daleč kontrole izgledajo naštancane. Kljub temu variante bodo a ne bodo očitne. Tudi zelo kratke etape bodo redkost, vedno bo ravno dovolj prostora, da paralelno odletite. Hribolazilo se bo, a bolj v smislu nujnega zla.

Po poteh se bo dalo teči a bodo vse šle daleč naokoli. Morda se komu, ki je hiter, splača razmišljati v tej smeri. Samo morda. Ocenjujem, da se bo kilometrina večine tekmovalcev vrtela nekje med faktorjema proge 1,2 in 1,3, kar ni veliko za tovrsten teren. Seveda ob upoštevanju idealno izpeljanih variant.  V glavnem se bo zahtevala preudarnost, prvak bo tisti, ki bo dosledno sledil objektom in najbolj vestno uporabljal kompas.

Miselnim tednom bo sedaj sledil fizičen teden, da pripravim ves material, nato pa bo, prepričan sem, sledil prav lep vikend. Zagotovo bo lep, saj sem trasiral tako, da bom pri postavljanju obšel čisto celo karto, ki tule v fotelju izgleda res božansko.

 

nedelja, 02.09.2012