Alpe Adria Cup 2022

Alpe Adria Cup 2022

Naslovna slika
Naslovna slika
Naslovna slika
Naslovna slika
Naslovna slika

31. Alpe Adria Cup 2022 je potekal na Bavarskem, v Münchnu in okolici. Deset regij se je pomerilo v štafetah, dolgih in srednjih progah. Tekmovanje ima dolgo tradicijo že od leta 1991. Prvič v zgodovini tekmovanja pa ni bilo prisotnih tekmovalcev iz Avstrije, saj so imeli svoja državna prvenstva.

Vzporedno je potekalo še tekmovanje Munich Open za ostale tekmovalce, ki niso bili v ekipah za Alpe Adrio. V četrtek smo začeli s sprintom v znamenitem Olimpiaparku, kjer so leta 1972 potekale poletne OI. Zelo zahteven sprint, predvsem zaradi etaž, ko med tekom nisi mogel vedno razbrati ali je kontrola zgoraj ali spodaj. Zmeda je bila prisotna pri večini in hitro smo nabirali dodatno višino po stopnicah. Zanimiv je bil označen prehod nad šesto kontrolo, za izbiro poti na drugo kontrolo, saj so bila vrata prehoda zaprta, vendar niso bila zaklenjena.

V petek so bile na vrsti sprint štafete, ponovno v Olimpiaparku, le malo južneje, na bistveno bolj razgibanem terenu in okoli glavnega stadiona. Ekipa Slovenije je bila tokrat številčno oslabljena predvsem v obeh elitnih kategorijah. Elitaši so tekli na znameniti Jukoli, zato so jih na štafetni preizkušnji zamenjali prekaljeni in izkušeni »starejši elitaši«, v postavi Andraž Hribar (OKB), Blaž Kölner (OKK) in Aleš Poljanšek (OKA) ter zasedli 8. mesto. Tekmovalk v elitni kategoriji nismo imeli. V mešani štafeti MW35 smo imeli dve ekipi v naslednjih postavah: SLO1 Zupan Gregor (OKK), Hribar Anica (OKB), Jevševar Bojan (OKB) – 7. mesto; SLO2 Pust Tomaž (OKK), Močnik Tina (OKK), Seljak Borut (OKK) – 10. mesto. Izpostaviti je potrebno zaključni sprint Tomaža, ki se je iztrelil od zadnje kontrole do predaje. Videti je bilo, kot da ostali stojijo na mestu.

Posebej razburljivo dogajanje so priredili mladinci mešanih štafet v kategoriji MW18, ko se je z vsako predajo menjal vrstni red. Ekipa Slovenije v postavi Nejc Turk, Nea Eržen in Luka Seljak je zmagala z minimalno razliko ene sekunde pred ekipo FVG (Friuli Venezia Giulia). Nejc je predal kot drugi, z 38s zaostanka za ekipo Ticino1. Nea je tekla drugo predajo, za katero se je izkazalo, da je bila najdaljša, in predala kot druga, z 21s zaostanka za ekipo FVG. Luka Seljak je bil na kontroli za gledalce že spredaj za približno 4s, vendar se ga je Pietro Sergas držal do zadnje kontrole, kjer sta uprizorila res silovito sprintanje do ciljne črte. Močnejši in hitrejši je bil Luka.

Druga ekipa MW18 SLO2, povprečne starosti 15 let, v postavi Božo Bizjak, Neža Obid, Jaka Seljak je osvojila odlično 10. mesto in njeni člani so poskrbeli, da smo navijali brez predaha. Ostali, ki nismo tekli v štafetah, smo se preizkusili individualno na treningu. (Film štafetnega tekmovanja pride z zamikom in bo objavljen na Facebooku OK Azimut.)

Dolge proge so potekale v soboto južno od Münchna v Mörlbachu. V kategoriji W16 je ponovno slavila zmago Nea Eržen, ki je za 13s prehitela hrvatico Paolo Rako. Neža Obid je zasedla solidno 8. mesto z eno večjo napako. Božo Bizjak je odlično tekel in si priboril 6. mesto v zahtevni konkurenci fantov v M16. Aleš Poljanšek ni bil ravno zadovoljen s časom in 7. mestom v M45. Nika Eržen je še drugič zmagala tokrat s 5s prednostjo v kategoriji W12 za Munich Open. Anže Obid je kljub zamujenemu štartu z dodatnimi 23 minutnim pribitkom odlično odtekel progo M12. Brez zamude bi imel 2. najhitrejši čas. Veterani v kategoriji M21 Short smo dolge proge vsi odšvicali z napakami. Da ne bo pomote, ime kategorije zavaja, saj smo sprint tekli enako progo kot elitaši. Dolge proge so nam skrajšali na podobno dolžino srednjih prog.

Zadnji dan tekmovanja smo tekli na srednjih razdaljah v Kastensse-ju. Večino slovenskih udeležencev zmoti ponovno oddaljen cilj od arene. Ni navijaškega utripa in vsi spremljamo rezultate na mobilnikih. Nea Eržen osvoji še četrto zmago oziroma tretjo zaporedno v W16. Odlično 5. mesto Neže Obid pokaže, da se je privadila tudi bolj ravninskih prog in da stopnuje formo. Aleš Poljanšek se je očitno prebudil ravno na zadnji tekmi, saj je z odličnim tekom in veliko predhodnimi izkušnjami osvojil 2. mesto in zaključil Alpe Adrio na končnem 5. mestu v M45 kategoriji. Božo Bizjak ni bil razpoložen za tek v zelenem in je idealno pot podaljševal podobno kot njegov trener Valentin Eržen. Slednji je tudi imel nekaj smole z že znanimi poškodbami in prevelikim optimizmom in zaupanjem v kompas. Velik pritisk nanj sta ustvarila tudi sotekmovalca iz OKK Tomaž Pust in Andrej Jarc, saj je prav zadnja tekma igrala pomebno vlogo za končno razvrstitev. Izkazalo se je, da je omenjeno trojico gladko in zelo suvereno ugnal Marko Obid. Končno prvo mesto v W12 osvoji Nika Eržen, Anže Obid pa s solidno predstavo 3. mesto. Anže Kölner (OKK) končno pokaže svoj pravi potencial na tej zadnji tekmi z zmago in skupnim 1. mestom. Val Jarc (OKK) je bil v isti kategoriji vmes na drugem mestu.

Pokal Alpe Adria je ostal pri gostiteljih oziroma Bavarski regiji pred Ticinom in Venetom. Slovenija je  je osvojila 7. mesto. Naslednje leto bo Alpe Adria potekal v Livignu (Lombardija). Upamo, da bomo tam prisotni v bistveno večjem številu, predvsem pa nujno tudi z elito.

 

Vse rezultate za Munich Open najdete na povezavi: https://cms.oc-muenchen.de/index.phpoption=com_content&view=article&id=290:aaoc-dhm-bm-bc-mo-2022&catid=44&Itemid=972

Še povezava do rezultatov Alpe Adria: http://www.alpeadriaorienteering.com/

sreda, 22.06.2022